Napa

Po presenečenju v Ikei, ali bolje nepripravljenosti in neinformiranosti, je ostal edini nedorečen kuhinjski element (poleg kože), napa.

Na netu sem zapravila nekaj ur, brskala, primerjala, pregledovala... 

Kriteriji v prednostnem vrstnem redu

1.  pretok vsaj 600 m3/h
2. cena
3. oblika - kaminska
4. izvedba
5. zaloga!!!

 Vgradna napa je po novem out, ker nimamo odvoda, torej bo zrak krožil. In ker bodo elementi +/- skoraj pod stropom, zrak nima kam. Tako je padla odločitev za kaminsko. Pa tudi sicer so 'močnejše'.

V Big Bangu BTC nama je gospa Mojca (vsa pohvala) pomagala pri izbiri in pričarala ponovnih -20%. Dostavljena bo v paketu z ostalimi aparati, prihajajoči petek. 

Baje, da vse prinesejo v stanovanje. Srčno upam! In seveda, poročam.

 

Ikea 3. - Mirno! Trebuh not...

Osnovne elemente smo nabavljali v Ikei. Pripeljali, prinesli v stanovanje in tam so odležali svoj vikend in nekaj. Dovolj poležavanja, čas je, da se postavijo pokonci in na svoja mesta!

Sestavljanje Ikeinih elementov in po njihovih navodilih, je, kot pravi D., podobno sestavljanju igračk iz Kinder jajčka :)

Epoksi 3. - kopalnica

Tako, zdaj pa že imamo kaj pokazat tudi v kopalnici :) Stene so končane. Tla tudi. 

Prej

Zdaj

Tako pa izgleda v otroški sobi, ko so tla prašna in zasvinjana... 

Ne vem, če je to ok, meni se namreč zdi tako še boljše =)

Škatlanje

Z današnjim dnem uradno začenjam s selitvijo. Odločila sem se, da pripravim kar se le da, preden bo to res potrebno. Da, ko bo čas, stvari samo prenesemo. Lepo po škatlah.

Danes sva šla z I. iz trgovine in ugledam lepo število primerno velikih škatel. Pohopsala sva vse in zvečer sem se lotila knjig in knjižnih polic. 


Kreslinov koncert na nacionalki, kozarec zmagovalne Modre frankinje in polnjenje škatel... Ni slabo. Tako, lepo počasi...

Norija traja že vse predolgo...

Na novo stanovanje smo se že vsi privadili. Potrebno se bo še posloviti od sedanjega. Eno je poslovilna žurka, ki jo napovedujemo. Nekaj povsem drugega pa je tisti intimni zaključek. Zaključek nekega obdobja, ki ga puščamo za seboj. Skupaj. In vsak izmed nas. Za tisto je potreben čas... 
No, danes je eden tistih večerov...

Čin!

Epoksi 2. - test report

Je že res, da je tista svetlejša varianta skladnješa in mehkejša... Ampak tega sijaja ne zamenjam za nič! Je kot ogledalo :)

 Izid testa je uspešen, nadaljujemo v velikem slogu. Danes je D. končal del otroške sobe. Sledi še kopalnica in hodnik.

Ikea 2. - šoping Vileš, ali zakaj vse vendarle ni dobro preko e-shopa

7.30 zjutraj

• A: I., daj pohiti no, zadnji dan šole! Samo še danes. Obljubim, da te cele počitnice ne bom več preganjala zjutraj! Dajmo no...

Otroka oddam v šolo in v akcijo! Rabimo kombi. Tak, velik :) Pa ne preveč utrujen. Pa poceni. 

8.05 zjutraj

• A: D., a greva?

Ves zalepljen pravi, da Ja. 

Ok, pa dajmo. Obrnem dva telefona in ob 11h sva že za volanom ogromnega Peugeot-a.

Ob pol enih sparkirava pred Ikeo in mešanih občutkov zagrizeva v to kislo jabolko. Vmes sva doma še 'usklajevala mnenja' in si, še preden sva vstopila, želela, da bi bilo že vsega konec.

Anekdoto o previsokem kombiju in 'merilcih višine' bom raje izpustila. Meni je bilo smešno, D. pa še vedno ni prišel čisto k sebi :D

Narediva obhod, doživiva prvi šok z napo. Tista, ki sva jo predvidila, je bolj kot ne, namenjena za okras. Odpade. Nato ugotoviva, da bo med spodnjimi in zgornjimi elementi le 53 cm. Nekje sva se očitno zakalkulirala. A ker bo napa po novem drugačna in bodo spodnji elementi za 10 cm podaljšani v globino, se sprijazniva z novim dejstvom.

Naslednja uganka je korito. Ker ga bomo varili z rosfraj pultom, ne sme biti peskano. Vse kar je dimenzijsko in finančno sprejemljivega, je peskano. Potem se zagledava v okroglo korito. A ga ne kupiva, ker ne veva koliko pribitka bo zaradi oblike naračunal inox mojster. Bova počaka in vprašala...

Prav tako sva si premislila glede sestava v utility-ju. Glede na nosilnost in način montaže, verjetno nikoli ne bi ujeli 'lukenj' in vaservage. Takole izgleda naš utility danes. 

Končna podoba ne bo bistveno drugačna, saj imamo robe za izvoz! Bo pa nabutano do stropa! =)

Torej, odprt ostaja tudi ta problem. Ne, bolj izziv!

Vmes sva naredila pavzo, saj sva bila že povsem brez moči. Prepričana, da bo pašta naredila svoje...

Pa ni! Kril nama ni dala... Je bilo treba fajtat dalje.

Naslednje presenečenje je bil umivalnik. Lušna zadevca, ki sva jo uočila že v celovcu. Ampak, pazi to, ni ga mogoče montirat na steno! Zgolj na omarico. Gospod bi sedel! 

Omarici sta bili na razpolago dve. Od tega vsaka narejena tako, da razpade v roku 3 mesecev. Še Dipo prodaja boljše. Pa sva se spet vsedla in razmišljala. D. v nobenem primeru ne pristaja na omarico. No, potem, bomo pa gospoda položili na nosilce, pa bo. Ok, problem rešen! Gremo dalje!

Počasi sva se prebila do skladišča. Začela sva takole:

In napolnila, ali bolje, prenapolnila 4 vozičke. Tako so bili težki, da sva jih komaj usmerjala.

Začela sva s kuhinjo :) In je še nekako šlo. Manjši kosi in relativno enostavni za prenašat - dimenzijsko.

Ko pa so prišle na vrsto omare... Jaz sem povsem odpovedala. 240 cm dolgi in 50 kg težki paketi z občutljivo vsebino! Še zdaj mi ni jasno kako sva vse to spravila na vozičke in potem v kombi. Med nalaganjem naju je opazoval en fibčen in prijazen NOT slovenček. Očitno se mu je zdelo zabavno gledat žensko kako dviguje 50 kg tovor. Ga ni balkanca, ki bi to gledal in ne priskočil na pomoč! Ma, da ga ni sram. Pa ne mislim, da mi znosi vse, ampak vsaj voz bi lahko pridržal!

Takole je izgledalo, ko je bilo naloženo. Do Lj se ni niti premaknilo. 

Na poti pa midva pajota začneva razmišljat kako bova vse to znosila do prvega nadstropja? Ob 21. uri zvečer. Am, nikakor. Neumnost tokrat ne bo pomagala. 

D. se spomni na fanta, ki sta pomagala pri odvozu gradbenega materiala. Kličemo podpizvajalca, če sta lahko čez eno uro pred blokom. In sta bila. Neverjetna sreča! 

D. je znosil lažje kose, ona dva pa vse ostalo. Vmes pa so na kongresnem streljali v čast domovini. =) Ne vem če je praznjenje kombija trajalo pol ure. Brez njiju bi se verjetno kos po kos, vijak po vijak, matrala do dveh zjutraj. 

Tako, to smo opravili. Vsaj glavnino. Po drobnarije bo treba še 1x. Ampak ne v Vileš. Navajena sem avstrijskih ikei, ki so čistejše, urejene, servisirane, prodajalcev ne čakaš, čeprav je gužva... Ja, stane nekaj € več, a je občutek in servis veliko boljši.

In ko sva se takole peljala domov, spregovorim o moralnem mačku, ki ga že ves dan vlačim s seboj. I. je zaključil prvi razred, jaz pa namesto, da ga počakam doma z darilom za spričevalo, cel dan zabijem v Ikei. Saj ne, da bi naju mali čakal. Zabava za sošolkin rojstni dan je naredila svoje. Pa vendar. Kako neprijetno, ko ti roki visijo za vratom in je treba žrtvovat tudi take dni. :/ 

Ikea - načrtovanje

Rišemo, planiramo, kombiniramo, iščemo rešitve, ne, prej kompromise... 

Polnimo imaginarne omare s policami, košarami, obešalniki... In ko je čas za sprintat vsebino 'mio carello' oziroma 'wahrenkorb' se vse skupaj reštarta. Za ZNORET! In gremo, jovonanovo. S tem, da se zdaj že tako obupana, da delam že printskrine vsega mogočega!

Vzporedno sem se 'igrala' s planerji v Ikei Celovec in Ikei Vileš. Razlika ni zanemarljiva. Samo pri kuhinjskih elementih je pri sumi 500€, italijanska cenejša za celih 100€. Ker smo lokacijsko nekje na pol poti obeh, se je izkazalo, da je Vileš cenejši in... cesta je bisteno manj ovinksata :)

Epoksi - test

Preden gre kaj konkretno narobe je bolje, da gre malo narobe. Če že narobe mora it. In ker se je g- Murphy že oglasil, nam nekako ni več do igric z njim!

Prvi test samorazlivnega prozornega epoksija za zaščito tlaka... Držimo pesti, da ko se posuši, ne bo tako zelo temen. Jaz bi tako sivo, kot je zdaj :/

Knock knock! Who's there?

Air! Air who? Booooo!

Mhm! Takle mamo. Mojster specijalno zajebu... 

Olupili smo cel strop v kopalnici. Se je napihnil... 

Kličem gospoda, da ga povabim na ogled in odpravo napak: Ta številka ne obstaja! Halo? Kako prosim? 

Ga bom že zbezala, pa če grem kar na vrata trkat!

Šmrklji

Jupi!!! Jih že imamo :o) Lepo visijo s stropa!

Taki:
 

Pa štekarje imamo tudi! Take :)

Se spomnim ko sva z D. razlagala kje vse bi imela štekarje. Pa naju B. ustavi in najprej poduči: Štekarji ne obstajajo! Obstajajo pa stikala in vtičnice! No, imamo vtičnice :) Stikala so še začasna :)

Takle so pa mojstri pustili za seboj:

Zakaj znajo isti dečki pospravit za seboj, če delajo v Avstriji? A na domačem terenu pa kao ni treba?

Peklenska vročina!

Glavnino smo uspeli spravit pod streho ko je bilo ozračje na humanih 20 in nekaj stopinjah. Se nam kolca po tisti klimi. 

V stanovanju je kljub dejstvu, da je bivalni del, torej večji prostor s kuhinjo in dnevno, orientiran na zahod, presenetljivo vzdržno. Krpanke še niso montirane, okna so le oblepljena s papirjem. In je kar znosno. 

Počasi ugotavljam kako pomembno je pri razporejanju upoštevati strani neba. Otroška soba je v teh dneh tako prijetno 'hladna' :)

Ja, te dni zaključujemo s 'keramiko' v kopalnici. Danes sva vstala pred šesto, da so bile stene ob 9h zjutraj zaključene. Kasneje namreč ni mogoče delat. Prevroče! 

Jutri pride svoje delo zaključit še električar. Potem pa sledi še epoksi po tleh, zaključna dela za vodovodarja, popravljanje manjših napak, ki jih je pustil malar in.... sestavljanje pohištva :)

Vmes je bilo potrebno izprazniti še prejšnje stanovanje. Dva meseca sta mimo in novi lastnik je nestrpno čakal :) D. je ta teden spet bolj ali manj odsoten in neuporaben :P zato je bilo potrebno vpoklicati druge sile. Včeraj so se z Bleda pripeljali trije fejst pob'či in zadeva je bila v treh urah zaključena. Z enim sva se sprehajala, zabavala na igrišču, jedla, se slinila in kakala. No, on je kakal in se slinil. Jaz pa sem se medtem sprehajala :) Ostala dva pa sta nosila in 'švicala kot konja' na 35oC. Brez vaju S. in J.... nama ne bi uspelo! Hvala! 

Koliko dni še? 

Takole izgleda naš terminski plan izpred slabega meseca. Dopolnjena verzija sledi konec tega tedna. Ko samo pomislim na dobavne roke, ki so jih obljubljali razni monterji in dobavitelji opreme, me strese. 

Kdorkoli že si, tam zgoraj, ali spodaj ali za prodajnim pultom, bodi milosten z nami. Smo v fotofinišu in temu primerno počasi zmanjkuje adrenalina.

Parket 4. - Lakiranje

Lakiranje! Lepo po pe-esu, najprej preberemo navodila... :)

 

Štima. A ko je D. odprl kanto je sledilo presenečenje. Ammm?!"#$ A to je lak? Zgleda kot pokvarjeno mleko :) Ja, včasih je lak izgledal kot lak za nohte :) To je to kar vam pravim, smo 2013 in kemija v tem času ni počivala! 

Pripravljeni, pozor, zdaj! V roku 10 min je bila polakirana spalnica in v tem tempu lepo naprej.

Parket 3. - Barvanje

Začeli smo s pripravami. Temeljitimi! Vse očistit, vse posesat, prah izgnat, okna počistit... V glavnem deratizacija!

Potem je sledil prvi, poslusni sloj barve. Zelo razredčena različica. 

Pustili smo jo en dan in naslednji dan je sledila druga, gostejša 'roka'. 

Videti je bilo še prekrivanje med barvanjem... Ampak prostor se je povsem spremenil :)

In še tretja, zadnja, konkretnejša roka barve...

In to je to. Svetloba je tako močna, da je bilo potrebno okna oblepit s papirjem :) Vse se je bleščalo! Norca :)))

Sledi še lakiranje...

Stene 2. - kopalnica

Tako se pa pri nas polaga keramika :) lol

Čas je za ureditev sten v kopalnici. Najprej sva jih dobro 'pošpohtlala' :) in nanesla prvi sloj barve. Ker je epoksi premaz slabo prekriven, sva naredila podlago.

Naslednji dan pa prvi dve roki epoksi premaza. Še dve bo treba, pa smo zaključili. Sledijo še tla, potem pa končno montaža wc-ja!

 

Skrajno desno smo pustili odprto, ker pride na steno veliikkooo ogledalo :)

Utrujenaaa

Finiširava parket. Od doma odhajava ob osmih zjutraj, vračava se ob pol desetih zvečer. Crknjena!

Ni cajta za fotke in mjavkanje, obljubim pa, da je vredno počakat. Ker je fantastično!

Miza - wish list

Išče se jedilna miza. D. pravi, da je to moje področje in naj izbrskam kaj kar mi je všeč, sicer bom mogla furat safr s tistim kar imamo zdaj. In iskreno, od teh dveh prišlekov bi se res rada poslovila. Ob priliki jih pofotkam, ampak vam že zdaj povem, da vam ne bodo všeč. 

Iščem in iščem, brskam, pregledujem... Nove ne bi. Staro je pa takooo težko najti. Pa poskusim srečo še z vami. Morda kdo pozna koga, ki pozna nekoga, ki ima nekaj podobnega in bi se tega rad znebil.

To je naboljši približek tistega kar ni rada. Nekaj vitkega, z lepimi nogicami in ne prevelikega. Prta nočem, zato mora biti vsaj spodobno ohranjena. Restavriranja se ne bojimo in znanje je v familiji. Na bolhi se prodaja tale, ampak je širine dolžine 160 cm. Kar je veliko preveč za nas. 

Torej, če kdo ve kje in kam, ali zna kaj podobnega naredit, na dan z besedo. Prosiiiim!

Parket 2. - Brušenje

Zdaj gre pa zares :) 

Se spomnite tega?

No, to zdaj ta del parketa izgleda takole :) Dobro ne? Andreja, tudi tvoj parket lahko bil bi tak :) lol

Včeraj sem ga 'zalila' z lepilom in učvrstila podlago.

Danes zjutraj pa je mojster zadevo lepo zbrusil. Kar zasijalo je. Les je res fantastičen material! 

 

Stanovanje je zdaj videt povsem drugačno. Pospravljeno in očiščeno. Od danes naprej se pred vrati sezuvamo! 

Preden začnemo z barvanjem, je potrebno zapolnit še nekaj večjihj špranj. Ves dan sem čepela na tleh in kitala majhne luknjice. Zato ne mi zamerit, če bom danes kratka, prst mi bo odpadel, tako me boli. Da hrbta ne omenjam :)

 

Ja, grem tudi jaz počivat. D. že prav sladko spi na kavču ob meni. Kakorkoli je zabavno, je na trenutke zelooo naporno. In še dobro, da moja služba dopušča random delavnik, kajti v nasprotnem primeru bi se selili verjetno v decembru. D. je ogromno časa na poti v tujini, ko pa je doma, je razpet med službo, mojstri in družino. V vseh možnih kombinacijah in zaporedjih. 

Ampak, ja, bližamo se koncu. Končni podobi, končnemu cilju. Gnezdu :)

Stene

Bodo bele, z izjemo steklenih. Te bodo zaenkrat še prosojne :) Tako da, prvi obiski, opozarjam vas že zdaj... Lulanje samo za pogumne :) 

V kopalnici izgledajo danes takole...

In kaj dosti jih niti več ne bomo spreminjali. A ste mislili, da pride zdaj keramika na vrsto, kaj? NA A. Nobene keramike!!! Epoksi, itak :D

Pobarvali jih bomo z belim epoksijem in ohranili 'vzorec'. No, malo majčkeno bo pobrušeno, ampak ravno ne bo ne 'u šajbo in ne u vaservago' lol :)

Potem pa namontiramo še ogledala, steklo, wc! (končnooo), umivalnik in to je to. Kar se kopalnice tiče.

Ostale stene ostajajo bele. Svetloba v stanovanju se spreminja iz ure v uro. In bolj ko sem dan nagiba k večeru, bolj čudovita je. Igra barv se dogaja brez našega vmešavanja. Tokrat bomo zgolj opazovali. Za spremembo :)

Tla - izravnava

Nekaj govora je že bilo o parketu, o ostalem, pa mislim, da ne prav veliko. 

V stanovanju so štiri različne vrste - vzorci parketa. Tam, kjer ga ni bilo pa je bil na tla prilepljen linolej. Razen v kopalnici, ki je imela teraco! Noro dobro :) Ampak je šel pa pa. Že med rušenjem :) 

Na takoimenovanem balkonu pa ga bomo ohranili. Lepo zbrusili in bo kot nov. 

Tak je zdaj :)

Fotka potem sledi v roku dobrega tedna.

Torej, preostane nam še kopalnica, hodnik in del otroške sobe. In seveda zloglasna zaplata ničesar sredi dnevne sobe :) Tam, kjer je stala predelna stena so bile očitno že od samega začetka tudi neke kvazi vgradne omare. Očitno so bile tam od prvega dne, kajti pod njimi parket ni bil položen. Tako se je ob odstranitvi slednjih in zidu, na tleh pojavila velika praznina.

Kaj s tem narediti? 

1. Prva ideja je bila nekako ujet isti vzorec parketa. Nakar sva hitro ugotovila, da je to pač nemogoče, ker sta sicer res oba položena 'na ribjo kost' vendar so širine letvic različne. Ta varianta torej odpade.
2. Druga ideja, da vmes položimo bel epoksi tlak. Pa sva si premislila, češ da bo preveč pusto. Brezveze skrivat, ker je itak očitno. Dajmo potem iz tega naredit nekaj, kar bo padlo v oči.
3. Razmišljala sva tudi o prozornem epoksiju, v katerega bi zaprla kroglice stiroporja. Ali kamenčkov, ali školjk, ali... magari lego kock :) Pa je tudita splavala po vodi, ker sva ugotovila, da prozoren epoksi s časom porumeni. Sploh, če ga je precej v debelino in je izpostavljen svetlobi. Odpade! Sploh ker bo parket bel. To bi bilo v roku pol leta stranšno za videt.
4. D. pride na idejo zrezanega in leplejnega stekla. Odlično! Ampak glede na časovno omejenost... Ne znese nam. Bomo uporabili kje drugje.
5. Kaj pa pleh? :) Pa ja, izravnava in vdelava bakreno ploščo. Fantastično se bo starala, patina bo ob vsaki svetlobi drugačna... Hmm. Kaj pa pokanje? Pa mrzla bo. Ja, imaš prav.
6. In tako mozgava in mozgava. Kaj pa airbrush? Če nam kdo kaj dobrega zriše. Sence? Waaaaay tooooo expensive.

Na koncu je padla odločitev o nadaljevanju stebra (beri dimnika). Razmišljala sva o pravih ceglih, vendar je globine le 2,5 cm. Noben zrezan zidak pa ne zdrži te dimenzije. Dobro, jih pa naročimo. Damo žgat, nič lakirat, pa bo to to. 

Tudi to se ni izšlo. Predrago, predolgo za čakat. Tako sem vzela v roke palčko - svinčnik in jih narisala med tem ko se je izravnalna masa sušila. In sušila se je zelo hitro. In treba je bilo zelo hitet :)

Takole izgleda še mokro in neobdelano. Ko se bo posušilo, bomo zbrusili, pobarvali z enako barvo kot parket in polakiral z enakim lakom. In bo čudovito :)

 

Mojster je prinesel neko čudežno samorazlivno izravnalno zadevo, ki je pohodna že po dveh urah. Zapreš jo pa lahko vroku enega tedna. V kolikor se lepo suši. In pri vremenu, ki ga imamo zdaj, to ne bi smel biti problem. Če ne grem pa oplenit obi in prinesem dva ogrooomna sušilca. Pa naj vlečeta :))) Vlago. VEN!

Takole je hodnik najprej zniveliral in  pobrusil...

In potem zalil.

 

Naslednji dan ga še zbrusi in to je to. Ofucano, industrijsko, naše :) Pustimo teden dni in premažemo s prozornim epoksijem. Povsod enako. Na hodniku, v delu otroške sobe in v kopalnici. 

Nobenih ploščic, nobenega laminata, linoleja, tepihov... Simpl. In kar je najboljše, ne bo videt vsakega prahca in flekca. In prah ostaja pri tleh! Na epoksiju se kače in kepe ne delajo :)))

Kuhinja 2 - se polni

O hladilniku sem pisala že tukaj. In ostaja. Brez dvoma :)

Postavil se bo prvi v vrsti. Nad njim bo bojler.

Ostali sta še dve uganki in sicer pomivalni stroj in pečica. Mislim, da sem rešila tudi to. Zelooo ugodno.

Pomivalni stroj

 Pečica. Bela. Brez teleskopskih vodil :)

Včeraj sem naredila še eno turnejo po štacunah. Na koncu zavijem še v Big Bang in firbcam. Imajo neko akcijo hladilnikov. Višji je, višji popust dobiš. Ok. Prosim za predračun in izkaže se, da 100€ prišparamo. In kaj če vzamemo še vse ostalo. Do jutri vam lahko še to nekako stlačim v to ponudbo. Ammm, torej -15% na vse? Odlično!

Evo, pa še en kolaž aparatov, ki so na čakanju :) Kakšna grdosija! Haha =)

Še napa... Ki pa je itak sploh ne bo videt. Tako, zdaj pa na juriš iskat mojstra, ki bo pult oblekel v rosfraj... Mojstra, ne zlatarja! Upam.

Gorenje, Merkur, GA, Petrol...

Pred dnevi se je med komentatorji izpostavil gospod, ki sem mu s svojim nerganjem in pametovanjem tukaj gor, očitno precej 'stopila na živec'. In mi je dalo misliti. Priznam. Komentar sem umaknila, ker je bil žaljiv in ker... Pač, ker je to moj blog in tukaj bo objavljeno, kar meni paše! HA!

Ampak mi ni dalo miru. Samorefleksija je moja rak rana. To, da sem skomplicirana pa moj zaščitni znak :) Da marsikdaj ne vem kaj bi rada, tudi. Da si vmes x krat premislim, tudi. Da imam vizijo končnega, pa se mi tudi sanja ne kako do tega priem, tudi. Da... Ah, ja, sem pač naporno bitje. A z mano ni nikoli dolgčas! A to kaj pomaga? :))

Danes debatirava z D. o končni podobi tal in mi revež ne more in ne more 'dokijat' zakaj se neke stvari lahko naredi in druge ne. In me vpraša zakaj toliko rinem naprej? Zakaj vztrajam, če mi reče, da se ne da? Če ne vidim končne slike?

Zato, ker razmišljam 'outside the box'. Ker dokler mi do zadnjega zloga ne pojasniš zakaj nekaj gre in drugo ne, ne kupim. Pika! Ker se je že x krat izkazalo, da se stvari dajo, samo vrtat je treba. In razmišljat nekonvencionalno. Ne se držat postopkov in materialov kot pijanc plota, ker to ni vedno potrebno. Seveda, so izjeme, in ja, zakaj odkrivat toplo vodo, kjer so že toplice. Pa vendar!

No, danes bom pisala, in ja, spet nergala, o izkušnji s trgovci vseh možnih profilov. Zadevo opažava že nekaj časa in napredka ni. Kvečjemu obratno. Zakaj gre?

Odkar je ta turbokapitalizem odplaknil vse male trgovce in obiske šoping centrov spremenil v nedeljski družinski quality time, je kvalitetna postrežba postala storitev, ki izumira. 

In kaj je za mojo skomplicirano rit kvalitetna postrežba?

• da, ko pridem v trgovino pozdravijo
• da, ko vprašajo kaj želim in rečem, da zaenkrat le malo časa, da se razgledam, ne stojijo za mojih hrbtom, kot da sem prišla nelegalno sprivatizirat pol štacune
• da, ko vprašam kaj je 'to'? se ne delajo gluhe in imajo kar naenkrat delo na drugem koncu trgovine, jaz pa očitno izpuhtim
• da, ko vprašam po osnovni ponudbi, vzamejo v roke katalog in mrzlično brskajo, hkrati pa mi zatrjujejo, da zadeva po kateri sprašujem, ne obstaja (imajo pa razstavljeno v salonu - na razdalji 3 m od svetovalnega pulta kjer se nahajajo katalogi, po katerih se zdaj histerično lista)
• da, ko vprašam, kaj mi nudi en cenovni razred višje v primerjavi z osnovnim, ne dobim odgovora (razen cene :/ doh!)
• da, ko prosim za strokovno pomoč v smislu rešitve tehničnega problema oziroma primerjave med dvemi napravami, wanka ne potegne spet na plan kataloga in mi kaže slikice, ki mi povedo, da noče razumet kaj jo sprašujem
• da, ko vprašam po legendi slikic v katalogu, brska za legendo, ker jih ne pozna. In ko jih po minuti še vedno ne najde, zariplo rdečih lic hiti razlagat takeee neumnosti... Seveda izmišljene, ker ima občutek, da ne sme rečt 'tega pa ne vem'.
• da, ko vprašaš iz česa je pult in zatrjuje, da iz kamna, v bistvu pa je plastika... Pojma nimajo!

In še in še... To je naravnost noro. Razumem, ljudje delajo za minimalca in niso motivirani, ampak dragi trgovci, kako sploh prodate kaj? Zakaj bi kupovala v trgovini in plačevala vaše najemnine, če mi ne znate svetovali niti o vaših lastnih proizvodih? Če vaši zaposleni ne vedno da obstajajo in so razstavljeni par korakov od njih. 

Ta vikend sva se odpeljala 130 km stran, z namenom, da dokončno izberemo vsaj tri aparate - hladilnik, pomivalni stroj, pečico in mogoče napo. V matični salon, misleč, tam bodo gotovo vedeli kaj več. Sumarno smo na minimalno 2,5 T€. In sva jih bila pripravljena tam pustit, z malo malo truda, bi jih zaslužili. Pa jih nisva. Pa jih niste. Ker sva o izdelkih, ki jih prodajate vedela vač kot vaši zaposleni. 

Še vedno pa tu in tam naletiš na človeka, ki ve o čem govori, ki ve kaj prodaja. Pravi balzam, vam povem. Da, ko ga povprašaš po stvareh, ki niso prefabrikati in terjajo razmislek, ker vsega se pač ne da na netu prebrat, ne zmrznejo, ampak zagrizejo, se potrudijo in pomagajo. 

No, ena takih trgovinic, ki še niso šle v maloro, je družinsko podjetje, ki prodaja barve za Bežigradom. Merkatorjeva poslovna stavba nekje v pritličju. 

Po čudežu sva zadnjič naletela tudi na prodajalko v Big Bang-u v Lj. Gospa z občutkom in ogromno znanja. Smo bili hitro zmenjeni. Brez katalogov (razen za cene), histerčnega listanja in zardevanja :)

Ja, tako smo še vedno brez pomivalca in pečice. 

Pomivalca rabimo širine 45 cm, vgradnjega. Čimveč programov, aqua stop in povprečen čas cikla max 125 min.

Pečico pa bi belo ali tisto z zrcalno folijo. Ugotovitev tehničnega napredka - odkar imajo funkcijo, da se baje same očistijo, jim vgrajujejo takoimenovana teleskopska vodila. Menda je glavna prednost slednjih, da se ne opečeš, ko jih vlečeš ven. V čem je fora? V vsakem primeru je pekač vroč?

V glavnem jaz jih nočem, ker njihova glavna značilnost je ta, da jih nikoli ne moreš očistit, kot se spodobi. Sama se pa tud ne znajo. Jaz bi staro pečico! Tako brez vodil, ki ima samo utore! Ampak takih, gospa, pa (razen če kupiš kombinarano počeico in štedilnik v enem - kubus) ne delajo več. Itak.

Kakšen predlog?

Vrata 4. - šalabajzejri

In upam, da zadnjič.

Zdaj bi skoraj lahko kaj potegnila iz reka Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Ampak, nisem še rekla zadnje :) Pa slišala tud ne :/

Pustila sem jih dva dni , da se oglasijo sami. Optimistka.

• A: O, gospod Brane, kdaj pridete rešit reklamacijo?
• B: A vas ni klicala tista pa tista?
• A: Ne. 
• B: Ja zakaj pa ne? 
• A: Ja to bi morali pa vi vedet, a se vam ne zdi?
• B: Vas pokličem nazaj...

Po 10-tih minutah

• B: Bo prišel monter pogledat.
• A: Kdaj pa?
• B: Ja to pa ne vem.
• A: Ja kako pa naj potem jaz vem, če še vi ne veste? A mislite, da bom dežurana na objektu?
• B. Vas pokličem nazaj.

MIslim, jaz res ne morem verjet, da ta tip še ima službo.

• B: Bo danes prišel.
• A: Kdaj?
• B: Ja to pa ne vem, je še na montaži v Žireh, pa potem ima še...
• A: Kdaj?
• B: Ammm...
• A: Dajte mi njegovo telefonsko!

Halooooo!"#$%&/ Useless....

Kličem monterja, pove da je itak v Lj in da nima nobenega dela. Da ga ni nihče klical in da pride v roku 20 min. 
Ammm? WTF?

Pride, zamenja tesnilo, pobrusi... Zanj je bilo ok že, ko je z vrati zaloputnil in so ostala zaprta. 
Gospod monter, kljuka ima svojo funkcijo in ni za okras. Vrata se zaprejo s kljuko!
Pa je fajtal še par minut in zrihtal tudi to. 

Ko je šel, sem klicala Brančija nazaj. Pa je zgleda bil na malci. Klica pa ni vrnil :)

Kakšna izkušnja!

Torej, Vrata MAtjaž. Komercialist Brane. Stay away!!!!

Streznitev

Bridka!!! 

Je že res, da sem se v zadnjem mesecu spremenila v blažjo različico gestapovke... Priznam. In ni me stram :D  
A mi je vseeno pol oproščeno?

V glavnem, tempo je hud. To slišim vsak dan. Včasih celo večkrat. JA, vem. Tako pač je.
In potem sitnarim, zakaj nismo že včeraj naredili kar počnemo danes...

Mi je D. zadnjič rekel, da postaja počasi že imun... Hm... To ni dobro, bo treba spremenit taktiko. 

Teče debata o barvah. Parketa, je razume. Mislim, da je bil petek.

• D: Sem bil v trgovinici z barvami za Bežigradom. Veš kako fino. Tipo celo ve kaj govori. Sva se zmenila, da mi pripravi par vzorcev in se skupaj oglasiva naslednji teden.
• A: Zakaj ne jutri? Vprašaj, če lahko prideva že jutri...

:) Pravi, da še ni povedal do konca, ko sem že začela preganjat. Haha. No, važno je, da je to smešno tudi njemu. Od začetna namreč ni bilo tako. 

Vzorec sva šla pogledat v ponedeljek. In še ni bil končan, ker stvari rabijo svoj čas. WTF? 
Pa je šel D. v torek in je bilo že vse lepo pripravljeno. In izkazalo se je vse po pričakovanjih. Njegovih.Super!

Potem pa se nam je na gradbišču malce ustavilo. Kaj je že zdaj na vrsti? Jaz bi kar parket. Pa pravi D. da je to zadnja stvar. In ker imamo kopalnico še vedno razturano, bi bilo treba najprej tam zravnat stene in tla, potem še tla v otroški in na hodniku. Ja, pa dajmo.

Pokličeva 'na pomoč' znanca, ki to kao obvlada. D.-ja je prepričal, mene ni. Ok, je res, da je mojster zaključnih del, ampak... Ah. 
Torej, rabimo nekoga za fino izravnavo vsega mogočega. In mudi se nam. Vse kar je treba naredit je izravnat tla, da jih lahko pride naslednji teden mojster zbrusit do šajbe in potem vse skupaj zapremo v prozoren epoksi. Videz bo industrijski, ampak tako nam je všeč. Podobna zadeva bodo stene v kopalnici, le da jih bomo pobarvali v belo in prav tako zaprli v epoksi. Ploščic ne prebavljamo!!!

Mojster pride in prva stvar ki jo oznani je, da se vsak tlak suši vsaj tri tedne. In da ga prej ne smeš zapirat . Pa ne me hecat, da leta 2013 pri vsej faking kemiji tega sveta ne obstaja masa, ki bi se sušila hitreje. Vem celo za čigumije, ki so pohodno trdni in se posušijo v enem dnevu =) 
No, tega dragi moj, ne sprejmem. Če si ti navajen delat s temi materiali, ok. Meni najdi nekaj drugega. 

• Kako lahko zadeve pospešimo? 
• Ja vlage imata že zdaj precej v teh stenah. To je treba spravit ven. 
• Kako pa? A obstajajo kaki sušilci? 
• Ja, lahko v Merkurju kupita tiste plastične škatlice za vlago ven vlečt.
• Haloooo???

Mrak na oči. Pa daj no, nekdo z 10 letnimi izkušnjami v zaključnih delih v gradbeništvu mi ne zna povedat, da obstajajo industrijski razvlažilci zraka, ki v 24 urah potegnejo nase tudi 10 litrov vode? Ah, brezveze. 

Ok, nekako se sprijaznim, da stvari res rabijo svoj čas in da nima smisla vedno hitet, ker s tem lahko na dolgi rok narediš še večjo štalo. Ampak... Ma ne bom smo piz... Javim, ko bo narejeno :) Do takrat bom pa dala stvarem čas. Sam naj že v štartu povejo kolk ga rabijo. Pokraduš!!!