Day 0 -1

Ves dan sem se prekladala doma. Delat ni bilo mogoče, enostavno nisem bila zmožna. 

Prebrskala sem vse možne nepremičninske oglase. Iskala plan B variante, se vmes že sprijaznila, da je vse izgubljeno, pa spet našla upanje.... Zvečer sva z D. po skypu izmenjala par besede, oba v tihi napetosti in pričakovanju. 

'Nič mi ne povej, dokler se zvečer ne vrnem., ok?'

In tako je dan minil. Zjutraj pa čakanje. Če je rekel, da bo poklical, bo poklical. Skuliraj se. Nič več ni odvisno od tebe. Kar sva imela za zaj.. sva že :/ :)

Na hitro sem opravila še dva sestanka, se preoblekla in odpičila na Šmarno. Z brutalnim tempom. In telefonom v laufarcah :) Da ja ne zgrešim klica.Na vrhu pojem solato z regratom in odbrzim nazaj. Mogoče ni signala. Počutila sem se kot 13-ketnica, ki čaka na klic simpatije. Doma, ker takrat mobilcev še ni bilo. Haha

Pa čakam, pa čakam, pa čakam... Pa nič.In se odpeljem prosti domu. V križičšu pri Trzinu zazvoni. Srčni utrip poskoči do plafona. Zapeljem dol. Se zazrem v telefon... To je to. Trenutek resnice. Pa dajmo. In pokličem nazaj.

Gospod V. pove, da se je odločil za nas :) Še enkrat previdno vpraša če si tega stanovanja res želimo... Joj, kar objela bi ga. Cmok v grlu... V istem telefonskem pogovoru smo bili dogovorjeni za izmenjavo podatkov za pripravo pogodbe. Podpis in ara? JUTRI!!!

=)

Ne kamen, skala se je odvalila s srca. Ko sem prišla domov, sem samo padla v posteljo. In do večera, do 21.30 se nisem pobrala. Izčrpana od stresa, nisem bila sposobna več nič. Vmes sem še poslala podatke za pogodbo, se zmenila za vse ostalo, določila uro in to je bilo to. 

Na letališče sem se privlekla napol mrtva. Če je D. zbolel zaradi stresa pri prodaji, sem jaz padla dol zdaj, pri nakupu. To je bilo preveč zame. Ko me je videl, je bil prepričan, da je zadeva padla v vodo. Tako utrujena sem bila, da tudi veselja nisem mogla več pokazat. Šlo je za mišjo kocino na tesno, ampak imamo ga. Buča, imamo ga! :)

  

In potem spat!